Encijani “nahoblali*” Srbe

Photo: SIOL

* Ob samem začetku, semantična opomba: Z besedno zvezo ne opisujemo akta “pretepa” temveč gladko zmago in sila boleč poraz nasprotnika.

Za nami je nov spektakel, ki smo ga nekako napovedovali že dalj časa in napovedi so se še kako uresničile. Na današnji tekmi je namreč bilo prav vse tako kot mora biti. Lep sončen dan, polne tribune ljubljanskega stadiona ŽAK, ki po mnogih letih ponovno postaja dom slovenskega ragbija, in spektakularna zmaga naše izbrane vrste, ki je pometla s favoriziranimi Srbi.

Le-ti so se v vlogi favorita znašli predvsem po zaslugi gladke zmage, ki so si jo priigrali pred nekaj leti. A opozarjali smo, da pred velikimi Srbi danes stoji povsem drugačna Slovenija in imeli smo prav! Srbi, ki so še najnevarnejši vtis dajali med ogrevanjem pred tekmo, so bili poraženi že v prvem delu srečanja. In to v velikem slogu. Zadetki so si sledili en za drugim, bratje Skofič so se “razleteli” po igrišču – to v ragbiju sicer ni nujno najboljša možna poteza, a tokrat se je še kako obrestovala – in za seboj potegnili celotno ekipo. Srbi so bili v šahu že v prvem polčasu (22:0), mat pa je sledil v začetku drugega dela obračuna, ki se je odvijal pred mogočno kuliso polnih tribun, s katerih je bilo moč slišati še kako glasno navijanje. Končni izid (48:3) govori sam zase. Srbi so uspeli iz nepričakovanega “dropgoal-a” ali strela z odbojem priti do grenkih treh točk.

Slovenskih igralcev ni zaustavil niti čuden sodniški kriterij, ki je na noge spravil prenekaterega navijača. Po drugi strani je peščica srbskih navijačev ostala mirna – niso se kaj prida izpostavljali ali svoje prisotnosti deklarirali z navijanem ali bodrenjem svojih sonarodnjakov. Izdali so jih zgolj razočarani obrazi.

Danes so blesteli prav vsi, tako v obrambi kot tudi v napadu, in tako si je lahko selektor Emmanuel Meyer v drugem delu srečanja privoščil potrebne menjave, ki so še dodatno poživile igro in hkrati omogočile nujen počitek ključnim igralcem, saj bodo le-ti zelo pomembno vlogo igrali na prihodnjem obračunu, v katerem slovensko izbrano vrsto pričakuje še kako nevaren gostitelj, reprezentanca Danske.

Brave izbrane vrste je branil tudi Matic Martinjak, igralec Rugby kluba Maribor, ki je v igro vstopil v drugem delu srečanja in bil kos težki nalogi.

V športu pretirano slavje ni na mestu, hvalospevi, kakršen je ta, se hitro spreobrnejo v kilograme zarečenega kruha. A danes je tak zapis več kot na mestu, saj smo si ga zaslužili vsi. V prvi vrsti igralci in strokovni štab ter organizatorji dogodka, ki je v vseh pogledih prekosil vzdušje slovenske nogometne in še kakšne druge lige (seveda odštevši srečanja našega prvaka), in vsa slovenska rugby skupnost, ki se po mnogih letih ponovno prebuja.

Pogumno na Dansko in gremo po zmago!

 

Leave a Reply