Lahkotni pogovori s težkimi fanti: Marko Mulec

Marko v svoji značilni pozi.

Ta mož ne potrebuje posebne predstavitve. Pred nekaj meseci je dobil nadimek »Marwó« in postal klubski koordinator tuširanja. Vse ostalo je zgodovina… Z nami je Marko Mulec!

Marko, brez pravega uvoda – je res, da v mednarodni ligi več nisi tako strahospoštovanja vreden igralec kot si bil pred nekaj leti? Ali je za to kriva poškodba, ki te je za leto dni oddaljila od zelenic, morda kaj drugega?

Lepo pozdravljeni. Bi se kar strinjal s to trditvijo, ampak k temu ni botrovala poškodba. Menim, da sta ključna dva razloga in sicer, da se poznamo bolj ali manj že z vsemi nasprotniki in smo postali že dobri znanci oziroma prijatelji. Drugi razlog pa je, da so se našemu klubu – na srečo –pridružili fantje, ki so na prvi pogled še bolj »zastrašujoči«, to sta npr. Timi Nigerl in Tomaž Selčan. Kdor te fante spozna, pa izve, da so v resnici pravi »medeki«.

No, pa le gremo k uvodu. Si dolgoletni, skoraj ustanovitveni član Rugby kluba Maribor, diplomirani pravnik in poročna priča nekdanjega kapetana Nejca Sitarja, kaj bi še dodal?

Omeniti je treba tudi to, da sem nasploh ljubitelj športa . Prav tako sem ljubitelj dobre hrane, pristaš higiene in še vedno SAMSKI. Tako, da se punce lahko kar javijo.

Marko, vso srečo pri nežnejšem spolu. Z intervjujem ti pri tem ne (!) bomo pomagali. Kot smo že zapisali, si v klubu že od samega začetka – kako je bilo tedaj, kako je danes? Kaj vse se je spremenilo?

Če se spominjam začetkov in jih primerjam z današnjim stanjem, moram povedati, da je veliko razlik, od samega principa dela do pogojev v katerih lahko treniramo sedaj. Ob našem začetku je bilo vse skupaj bolj podobno gibanju športnih navdušencev. Tudi sam sem najprej treniral, da sem preprosto »športal« v skupini s kolegi. To je bilo seveda obdobje spoznavanja. V tem obdobju nismo imeli igrišča in toliko opreme kot jo imamo sedaj. Danes je stanje veliko boljše, lahko rečem, da smo že polprofesionalni klub, kar se tiče samih pogojev in opreme. Pa tudi igralci igramo ta šport predvsem zato, ker smo ga vzljubili in je postal del nas. Kar se kaže tudi v tem, da sami treniramo še ob rednih treningih. Vse z namenom postati še boljši igralci. To miselnost nam je vcepil že naš bivši kapetan Nejc Sitar, odlično pa jo je nadgradil naš zdajšnji, Luka Medved.

Marko – medklic – kaj je tvoja trenutno najljubša pesem?

V mislih imam kar več pesmi, ki so mi všeč, izpostavil bi dve, in sicer »In ko enkrat bom umrl« (Robert Pešut-Magnifico) in »Eye of the Tiger« (Survivor).

No, pa smo ti (vsaj s prvim komadom) malo pomagali s puncami (mežikamo). Nazaj k resnim stvarem. Si en izmed ključnih igralcev v »scrumu«, kaj tam počnete, že nekako vemo. Kakšen pa je vaš odnos z igralci »linije«, torej vašo boljšo različico (tako pravijo sami)?

Z linijo odlično sodelujemo in se ujemamo, vendar med nami, »pravimi« igralci, in njim obstaja rahlo rivalstvo in tekmovanje. Po tekmi vedno nastane prepir, kdo je prispeval več k zmagi. Prav tako pa seveda zbadanje, ki temu prerekanju sledi. Jaz kot rojen »skramaš« lahko povem le eno: mi v scrumu prispevamo več.

Marko, scrum? Lepo prosim. No, katero pozicijo pa bi najraje igral, če se ne bi nahajal v prvi liniji scruma (vemo, da bi od tod pobegnil ob prvi priložnosti)?

Prva linija je nekaj posebnega, ker brez teh igralcev preprosto ne gre. Kljub temu bi zaigral na tretji liniji, in sicer na poziciji 6 ali 7. Konkurenca za ta mesta pa je kar velika, zato se bom moral zelo potruditi, če bom želel »pobegniti«.

Marko, imaš nov avto. Kaj voziš in kakšna je poraba, ko v avtu sedijo skramaši?

Drži, prejšnji avtomobil je razpadel pod težo skrama. Sedaj vozim Peugeota Partnerja, poraba pa je ob prisotnosti »skramašev« večja za 1l, testirano na vožnji do Nemčije in nazaj.

No Marko, saj pa imaš partnerja, torej srčne izbranke ne potrebuješ. Sicer smo si nedavno lahko ogledali tekmo slovenske izbrane vrste, ki je v Ljubljani pred 1.500 gledalci nastopila proti Dancem. Kam gre slovenski rugby? Kaj je po tvojem mnenju »krivo« za njegov bliskovit razvoj v zadnjem letu ali dveh?

Kljub veliko zapravljenih letih, kar se tiče ragbija na državni ravni, bi rekel, da so končno prišli v vodstvene strukture ljudje, ki jim je mar za ta šport in se tudi temu primerno trudijo. Prav tako bi omenil vedno boljšo organizacijo klubov in seveda vedno večjo skrbo za podmladek. K temu razvoju pa smo seveda prispevali tudi Mariborčani.

No, na to vprašanje si že nekako odgovoril… Torej je takšen razvoj viden tudi v Mariboru? Govorila sva že o starih časih kluba… na ušesa nam je prišlo, da boste morda dobili novo igrišče. Kakšnega pomena bi to bilo za klub?

V tem primeru bomo dobili svojo »bazo«, kjer se ne bo več potrebno prilagajati tolikim drugim kar se tiče termina treningov. Vsekakor pa bi to pomenilo nov dodaten zagon in predvsem večjo prepoznavnost, ker bi ljudje vedeli, da imamo svoj lasten prostor za treniranje in klubsko življenje.

Marko, neimenovani vir iz slačilnice nam je zaupal, da si v svojih gimnazijskih časih na Prvi gimnaziji bil pravi pobalin, kaj si tistega dne ušpičil na stranišču?

Kar se tiče gimnazijskih dni na stranišču bi rekel, da smo tam pogosto počeli vse drugo, kot pa to, kar naj dejansko bi. Od bitk z mokrimi papirčki, do pretepa z wc krtačkami, kjer sem v enem dogodku stisnil v kot svojega dobrega kolega in sošolca, ter mu rahlo ponagajal.

Hvala za to iskreno izpoved, kaj pa novi člani v klubu? V klub sta prišla dva »Celjana«, (baje) rojen Gorenc’, sicer Ljubljančan… bo kaj iz njih? Poleti sta prišla tudi Aleš Ferjan in Silvester Gorjup, kako ste se ujeli?

Novi fantje so prava zlata pridobitev za naš klub. Izkazali so se, kot dobri igralci in tudi dobri prijatelji. Rugby je šport ki, potrebuje ljudi z več različnimi profili, zato imajo vsi potencial, da zaigrajo in se razvijejo v dobre igralce. Vsak od njih je ogromno napredoval in se izkazal, tako da mislim, da je bila boginja Fortuna na naši strani.

Boginja Fortuna, kako poetično (zdaj si si pa pomagal sam). Morda Ferjana in »Silverja« poznaš že s tekem NK Maribora? Slišali smo, da si kar strasten navijač. Kako se počutiš, ko proti Olimpiji igrate v našem športu? Je prisoten poseben naboj? Kdaj lahko pričakujemo zmago nad novim »večnim tekmecem« ?

Drži, kar se tiče navijanja za NK Maribor, na veliko žalost pa sem jih spoznal šele v okviru ragbija. Tekmovalnost in naboj v kateremkoli športu, kjer se pomerita Maribor in Olimpija, je posebna, zato je tudi pri nas popolnoma enako. Tukaj se pač moraš boriti, enostavno si pri stvari ne samo 100%, ampak 1000%. Preroško pa napovedujem, da se bo od naslednje pomladi naprej, začela dolga dominacija Maribora nad Olimpijo – naša želja po zmagi je enostavno prevelika, da bi jo kdor koli lahko ignoriral.

Marko, se povsem strinjamo. Pa še nazaj k novim članom… Kaj pa Alen Pavlec, ki na treninge hodi oblečen kot Jakov Fak, sledijo kakšne sankcije?

Vsekakor ne, on je eden izmed najbolj gorečih novih članov, ki se trudi z vsem srcem in še več, in mislim, da se želi samo malo dodatno motivirati po vzoru našega biatlonskega asa.

Torej mu pajkice sumljivega porekla oprostimo, dobro. Marko, neimenovani vir iz slačilnice nam je zaupal še nekaj – bojda sta te na nedavnem gostovanju na Češkem dve pivi »nesli spat«. Kaj se je zgodilo, kako je sicer bilo v deželi »kriglov« in »knedlov«?

Dve pivi ob koncu večera, pred tem pa jih je bilo kar nekaj. Čeprav priznam, da ne slovim, kot kakšen velik pivec, krivdo bi pa pripisal napeti in težki tekmi.

Očitno te je Češka res dotolkla. Jedrnat in nezanimiv odgovor, hvala Marko. Zdaj pa še skoraj zadnje vprašanje – na zadnjih dveh tekmah, na katerih Matic Martinjak ni nastopil (na delu z reprezentanco), ste bojda igrali zelo dobro. Kaj sporočaš Maticu?

Maticu vseeno sporočam, da ga pogrešamo, ko ga ni. Radi te imamo, tvoji skramaši.

Sicer smo ciljali drugam… No, pa še res skoraj zadnje vprašanje. Pred nekaj leti si izpustil tekmo proti RC Celtic Wanderers z Dunaja. Fantje so nam zaupali, da si odšel na neke vrste »sveto« ali »poslednje maziljenje«. Kje si pravzaprav bil?

Potreboval sem trenutek zase, da sem se razsvetlil (hahaha). Bil sem na birmi, kjer sem jedel in pil, medtem ko so se oni »matrali« na tekmi.

Končno lahko zaključimo to boleče poglavje. Amen. Pa da le zaključimo z ragbijem – nekaj odličnih trenutkov proti Olimpiji, rekordna zmaga proti Novemu mestu in trenutno drugo mesto v skupini »Sever« znotraj tekmovanja Austrian Rugby Championship. Kakšni so obeti za pomladanski del sezone?

Glede na trenutno zasedbo igralcev in vnemo, menim, da bomo dosegli še boljši rezultat. Po tihem računam na finale in zmago. S temi soigralci, že kar brati, si poraza ne znam več predstavljati.

Marko, Hvala.

Leave a Reply